Zakulisje zadnjih dni in noči pred izvolitvijo Stevanovića ne pušča veliko dvoma - prihaja četrta vlada Janeza Janše

Po včerajšnji izvolitvi Zorana Stevanovića na položaj predsednika državnega zbora – bil je edini kandidat, na tajnem glasovanju pa je prejel 48 glasov – parlamentarni hodniki niso več puščali veliko dvoma, da je tudi četrta vlada Janeza Janše tako rekoč že sestavljena. In da bo imela v državnem zboru udobno večino.

Poslanci Janševe SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus, ki ga vodi Jernej Vrtovec, Demokratov Anžeta Logarja in Stevanovićeve Resnice (ne glede na to, kakšen bo "pogodbeni" status Resnice) imajo skupaj 48 poslancev, s podporo poslancev narodnosti pa 50.

Dokler mandatar ni izvoljen, koalicija sestavljena in vlada potrjena, so presenečenja sicer še vedno možna, a so hkrati po včerajšnjem dnevu malo verjetna.

Imenovanje novega mandatarja že kmalu?

Prav tako po tako "konsolidiranem" glasovanju desnega bloka za Stevanovića najbrž ni pričakovati, da se bo sestavljanje četrte Janševe vlade zapletalo in vleklo. Zato je bilo na desni včeraj mogoče slišati tudi ocene, da utegne Janša predsednici republike Nataši Pirc Musar že kmalu prinesti 46 poslanskih glasov, ki jih predsednica pričakuje od tistega, ki mu bo podelila mandat za sestavo vlade. In da se lahko torej glasovanje o novem mandatarju odvije že v prvem krogu (maja ali pa celo še prej) in ne šele v drugem ali tretjem krogu, ki bi segla tja do konca junija.

"Seveda si ne želim, da bi vlado sestavljal nekdo, ki je s tujimi akterji poskušal vplivati na slovenske volitve. To moje stališče je jasno. Ne smem in ne bom pa prejudicirala. Dokler ne bo jasno, kdo je bil naročnik storitve Black Cube, sem v nehvaležni situaciji, zato apeliram na vse ustrezne institucije in organe pregona, da se ta zgodba čim prej razčisti," je predsednica dejala po posvetu s poslanskimi skupinami kmalu po volitvah in po tem, ko se je udeležila tudi nedavne seje Sveta za nacionalno varnost, kjer so bili predstavljeni nekateri doslej zbrani dokazi v aferi Black Cube.

Kot je dejala predsednica, sama sicer ne dvomi, da so se tuji akterji vmešavali v slovenske volitve, a hkrati sodeč po teh njenih besedah neposrednih dokazov, kdo je naročnik, ni.

Sinoči so v uradu predsednice za N1 pojasnili, da bodo počakali na posvetovanja z vodji poslanskih skupin, zaenkrat pa ne delajo nobenih zaključkov.

Stevanovićeva cena je bila položaj predsednika državnega zbora

Ko je bilo ustanovne seje državnega zbora včeraj konec, se je v neuradnih pogovorih z nekaterimi predstavniki desnosredinskih strank razjasnilo tudi vprašanje, zakaj Nova Slovenija za predsednika državnega zbora ni predlagala Janeza Ciglerja Kralja, čeprav je bil v očeh mnogih precej bolj primeren za to funkcijo od Zorana Stevanovića.

Stevanović za zdaj namreč ne velja povsod za zanesljivega moža, ki drži besedo, najmanj enkrat pa predsednik Resnice ni govoril resnice. Javno je namreč zanikal, da je bil zaradi poskusa ogoljufanja zavarovalnice v preteklosti pravnomočno obsojen. A se je izkazalo, da je bil. Ne le v tem primeru, ampak tudi v enem drugem. Obakrat je bila izrečena kazen denarna, njegova kazenska evidenca pa je zdaj že čista in prazna.

Prav tako nekateri na desnici ne skrivajo, da ne čutijo lagodja ob domnevnih Stevanovićev simpatijah do Ruske federacije. Včeraj sta Stevanpviću ob izvolitvi čestitala tudi Ana Brnabić, predsednica srbskega parlamenta in ena najbolj zvestih političnih sopotnic srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ter nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je večkrat obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina in svoje navezanosti nanj nikoli ni skrival.

Ne glede na to je Stevanović svojo stavo, kot kaže, v političnem preigravanju po volitvah jasno zastavil in na desni strani političnega prostora z njo tudi uspel. Po nekaterih informacijah iz desne sredine naj bi dal namreč jasno vedeti, da pet poslancev Resnice Ciglerja Kralja ne bo podprlo, ker želi Stevanović predsednika državnega zbora iz svoje stranke.

To je v pomembni meri dokončno odprlo pot k formiranju četrte Janševe vlade, pri tem pa verjetno ni nepomembno, da se je predsednik Resnice pred tem pridružil Vrtovcu in Logarju v tako imenovanem tretjem stebru.

Stevanovićeve četrtkove izjave, da so mu idejo o kandidaturi za vodenje državnega zbora dali mediji z objavami o tem, so medtem razblinile nekatere informacije, ki so zakrožile v zadnjih dneh, da naj bi se Stevanović o vodenju državnega zbora pogovarjal že več kot teden dni. Tako na desni kot na levi, kjer pa za to naj ne bi bilo večje pripravljenosti.

Golobovo vodenje pogajanj nekatere v Svobodi zaskrbelo že pred dnevi

Hkrati pa po prepričljivi izvolitvi Stevanovića z glasovi desnega bloka, včeraj pozornemu opazovalcu ni ušlo, da se je Robert Golob ne le izognil skupinskemu fotografiranju novih poslancev, ampak državni zbor tudi zapustil brez izjave za javnost.

Oglasil se je šele pozno zvečer na socialnih omrežjih in med drugim zapisal: "Danes ni slab dan le za politiko, ampak tudi za zaupanje. Igrice za oblikovanje četrte Janševe vlade pa so jasno razkrite". Dodal je: "Še bolj zanimivo pa je to, da so prav tisti, ki so pred državnim zborom opozarjali na korupcijo, poskrbeli za eklatanten primer politične korupcije in trgovanja z glasovi v zameno za drugo najpomembnejšo politično funkcijo v državi. Poguma, da bi to priznali, še vedno nimajo, narediti želijo vse za oblikovanje četrte Janševe vlade."

Možnosti, da bi naslednjo slovensko vlado sestavil Golob, so kljub relativni zmagi na volitvah zdaj namreč izjemno majhne, skrb, da gredo stvari v to smer, pa se je v vrste Svobode po naših informacijah naselila že pred nekaj dnevi.

Nekateri pomembni člani Svobode (in tudi predstavniki drugih strank dosedanje koalicije) namreč že nekaj dni niso imeli občutka, da Golob trdno drži vajeti koalicijskih pogajanj po volitvah, hkrati pa o poteku Golobovih pogajanj tudi niso imeli skorajda nobenih informacij.

Karkoli je bil Golobov politični poker, je jasno, da se ta ni izšel. Po mnenju nekaterih iz krogov njegove koalicije je Golob včeraj "padel celo brez strela". Najkasneje v noči pred ustanovno sejo državnega zbora pa je očitno spoznal, da nima dobrih kart.

Le tako si je namreč mogoče razložiti dejstvo, da so strokovni sodelavci poslanske skupine Svoboda vso noč pred petkom prebedeli pred vložiščem v državnem zboru, da bi z vlaganjem zakonov in pobud za preiskovalne komisije prehiteli stranke desnega bloka. To pa je že sredstvo opozicijskega političnega boja.

Robert Golob je že v volilni kampanji povedal, da bo v primeru poraza svoji stranki ponudil odstop. V intervjuju za N1 konec februarja smo Goloba nato vprašali, kaj bo razumel kot poraz.

Odgovoril je: "Vse, kar ne bi bilo nadaljevanje mandata te vlade, bom zagotovo sprejel kot poraz. Ne more biti drugače. V vseh demokracijah je to logično. Si res ne predstavljam, da bi trideset let vedril v politiki in čakal na drugo, tretjo ali celo četrto priložnost, ljudem pa obljubljal, da bom v četrto bistveno drugačen kot sem bil prvič, drugič in tretjič. In da bom za njih naredil več, pred tem pa sem jih že trikrat razočaral."